V bistvu lahko endoproteze kolka razdelimo na brezcementne in cemente. Brezcementne endoproteze s hrapavo površino posnemajo površino kosti, kar omogoča vraščanja kosti v endoprotezo. Pri cementnih endoprotezah se uporablja poseben cement, ki ustvari trdno plast med kostjo in površino endoproteze. Pri izboru vrste endoproteze se pristopa vsakemu bolniku individualno in upošteva več dejavnikov. Nekateri od njih so starost bolnika, stopnja poškodb na kolčnem sklepu, anatomske značilnosti, pričakovana stopnja telesne aktivnosti, prejšnje bolezni oziroma že opravljeni kirurški posegi. Na splošno se brezcementna endoproteza vgradi mlajšim bolnikom z ustrezno kvaliteto kosti, ki se bo vrasla v enoprotezo in dosegla čvrstost. To vrsto ednoproteze se vgrajuje večini naših bolnikov. Pri starejših bolnikih in bolnikih z neustrezno kakovostjo kosti (predvsem osteoporozo) pa namestimo cementno vrsto ednoproteze. Starost bolnika ni strogo določena in je le eden od dejavnikov pri odločitvi o vrsti endoproteze. Vrsta materiala, uporabljenega za določene dele enoproteze je odvisna tudi od več različnih dejavnikov. Vsak material ima svoje značilnosti in navedbe.
Obstajajo tri osnovne vrste materialov:Pri brezcementni endoprotezi se uporablja kovinska čašica, v katero se postavi polietilenski ali keramični vložek (inlet) in kovinski stem. Pri cementni endoprotezi pa se koristi polietilenska čašica in kovinski stem. Glavica je lahko izdelana iz keramike ali kovine.